CELJE SE RAZVOJNO ODPRE IN SPET POSTANE TRETJE NAJVEČJE MESTO V DRŽAVI

Da, Celje je bilo nekoč tretje največje mesto v državi – po zadnjih statističnih podatkih pa smo pristali šele na petem mestu.

Kako to, da je naše mesto tako nazadovalo in v čem pravzaprav?

  • Celje je postalo po številu prebivalcev 5. mesto v državi (prehitela sta nas Kranj in Koper).
  • To pomeni, da v Celju nimamo več selitvenega priliva, ampak so se pričeli ljudje odseljevati iz mesta.
  • Iz Celja odhajajo pretežno mladi, zato je postala povprečna starost prebivalcev višja od državnega povprečja.
  • Delež aktivnega prebivalstva v Celju je tako postal nižji, delež brezposelnih pa višji od državnega povprečja.
  • Plače zaposlenih v Celju so nižje od povprečnih plač v državi.
  • In tako dalje.

In kdo je za to odgovoren, koga naj pokličemo na zagovor?

Nedvomno župan Celja, sedanji in pretekli, ki mestu županuje že 20 let. Zato pričakujemo, da bo sedanji dolgoletni župan uvidel, da je nastopil skrajni čas, da odstopi od svoje ponovne kandidature – tudi iz etičnih razlogov. Kajti ob zgornjih statističnih podatkih bi moral župan skrbeti vsaj za to, da bi bili vsakodnevni življenjski stroški v Celju cenejši – pa niso. Mesto je nasičeno s trgovskimi centri, kar Celjanke in Celjane spodbuja zgolj k trošenju, ne pa tudi k ustvarjanju.

V kakšnem Celju želimo živeti?

Drugačnem – vsekakor pa v mestu, katerega župan bo vedel in spoštoval, kaj je temeljna funkcija mestne občine in torej temeljna naloga vsakega župana – mesto namreč ni grofija ali koncern, ampak prvenstveno lokalni servis meščankam in meščanom!

Čas je, da naredimo konec vsemu razvojnemu enoumju in nesorazmerjem, ki jih v Celju ni malo.

Sicer dobičkonosna, a nepriljubljena Cinkarna je postala večni tandem z onesnaženo zemljo, neprimerno za vrtce idr. Imamo pretirane oz. ogromne trgovske površine, nimamo pa več dovolj neoporečnih vrtnih površin. V šolah se veliko investira v telovadnice, a le malo v jedilnice. Regijsko študijsko središče je zaradi kadrovskih rošad zamrlo in ne opravlja več svojega poslanstva. Mesto je preplavljeno z agresivnimi jumbo plakati, ne vzdržuje pa se ograj, pločnikov, cest, postajališč ipd. Naše mestno jedro je vsakodnevno zatrpano z avtomobili zaradi slabega načrtovanja obstoječih garažnih hiš. Celje ima številne PUPe – prostorske ureditvene pogoje, nima pa krovnega občinskega prostorskega načrta – OPN, saj se mesto že 20 let podreja parcialnim interesom in močem investitorjev. Namesto načrtovanja megalomanske investicije v visečo brv s Starega gradu, ki ne bi prvenstveno služila Celjankam in Celjanom, ampak le tu in tam kakšnemu radovednemu turistu, bi za dostop na grad raje imeli kakšno atraktivno vzpenjačo ter obnovljene obstoječe in propadajoče viseče brvi in mostove čez Savinjo in pritoke, ki jih Celjanke in Celjani redno koristimo in še kakšno novo brv čez Savinjo npr. na Špici. In še in še bi lahko naštevali.

Ampak ne bomo – osredotočamo se namreč na naš program za prosperiteto mesta Celje.

Kaj pomeni razvojni koncept oz. projekt Celje – odslej odprto mesto?

Kdaj je v Celju nazadnje kdo vprašal Celjanke in Celjane, kaj potrebujejo, kaj si želijo … in za realizacijo vsega tega potem pridobil tudi nacionalna in evropska sredstva?

ODPRTO CELJE pomeni stalno pozivanje vseh v mestu k posredovanju razvojnih  predlogov in njihovo upoštevanje ter neprestano usklajevanje in preverjanje razvojnih prioritet.

Zato se zavezujemo, da bomo v primeru našega uspeha na lokalnih volitvah:

  • pozvali vse organe in organizacije ter institucije k posredovanju konkretnih razvojnih predlogov (mestne četrti, hišni sveti, sveti javnih zavodov, sveti staršev, strokovne svete, direktorje, ravnatelje, interesna in stanovska združenja…);
  • pričeli z rednim izvajanjem dneva odprtih vrat za direktno komuniciranje župana z občankami in občani;
  • pričeli z izvajanjem redne tiskovne konference župana za poročanje o izvedenih občinskih projektih v korist občankam in občanom oz. mestu;
  • pričeli z izvajanjem rednega letnega srečanja »Kaj letos predlagajo Županu« celjski šolniki, zdravniki, kulturniki, umetniki, znanstveniki, raziskovalci, starši, mladi, društva…;
  • pri vseh občinskih projektih uvedli načelo enakih možnosti in pravilo sorazmernega omogočanja korektnega poslovnega sodelovanja vsem poslovnim akterjem v mestu.

V kakšnem mestu želimo živeti meščanke in meščani Celja?

Vsekakor v mestu, ki udejanja dolgoročno zastavljeno razvojno vizijo v korist vseh Celjank in Celjanov  – ne pa v mestu, kjer je dolgoročno le županovanje. Odslej naj bo županovanje v našem mestu omejeno na največ 2 mandata – zatem pa naj nastopi nova ekipa, nova ustvarjalna moč. Župan mesta, ki razvojno stagnira oz. nazaduje, ne more svojega dela opravljati kot dopolnilno delo – odgovorno županovanje terja celodnevni delovnik.

Mesto Celje nujno potrebuje novo razvojno in ustvarjalno ekipo – novo upravo, ki bo mesto vodila v korist vseh občank in občanov ter omogočala sodelovanje vseh interesnih skupin in udejanjanje novih in sodobnih razvojnih urbanih idej, usmerjenih v cilj, da Celje spet postane tretje največje mesto v državi, kot je to že bilo nekoč – tako po gospodarski moči kot po številu prebivalk in prebivalcev. Trend nazadovanja našega mesta lahko zaustavijo le novi ustvarjalni ljudje z novimi izvirnimi in konkurenčnimi idejami, ki jih je v Celju dovolj, a se doslej niso imeli priložnosti izkazati. Vsi razvojni problemi Celja so namreč rešljivi – z drugačnimi, bolj inovativnimi in pogumnimi pristopi.

V okviru projekta ODPRTO CELJE se porajajo številne razvojne ideje v korist Celjank in Celjanov ter privlačnejšega mesta, ki sooblikujejo naš dolgoročni razvojni program mesta Celje.

Deli s prijatelji: