ODPRTO PISMO in JAVNA CIVILNA POBUDA  ZA ZAŠČITO PREMOŽENJA OBČANK IN OBČANOV CELJA

Za nami potop?

V torek 22.1. je Mestni svet (v nadaljevanju MS) opravil prvo obravnavo občinskega proračuna za leto 2019. K razpravi se je prva priglasila Dušanka Safran, po lastni izjavi oseba, ki se bo ob izvolitvi prizadevala za koristi Celja, njegovo prepoznavnost in razvoj turizma. Podala pa je predlog za prodajo kvalificiranega paketa v delniški družbi Celjski sejmi, ker se je tam izvršila koncentracija kapitala, za Celjsko občino pa njen lastniški delež naj ne bi nič ne pomenil. Ker je gospa slavistka in verjetno res ne pozna gospodarskega, predvsem korporativnega prava, smo najprej mislili, da ali gospa zbija šale ali pa ji je nekdo podtaknil tak listek, da ga je prebrala. Ko pa se je oglasil župan, diplomirani pravnik in odvetnik ter začel razlagati, kako je bila v družbi Celjski sejmi uspešno izvedena koncentracija kapitala in da občini ta lastniški delež ne pomeni nič, češ da nima na delniško družbo nikakršnega vpliva zaradi enotirnega vodenja, pri čemer pa so odnosi z upravo čudoviti in kako da je v Celju bistveno več naložbenih priložnosti, kot pa je kontrolni delež v Celjskih sejmih, smo se zavedeli, da se gre za res. Takšna je torej uradna politika CŽL in župana. Razumi, kdor more. Nihče izmed prisotnih svetnic in svetnikov, tako pozicijskih kot opozicijskih – da pa jih strokovni kader ne sme imeti, je Celjankam in Celjanom itak že dolgo znano – ni imel na podani predlog nikakršnih pripomb ali vsaj vprašanj, razen občinske uradnice, ki je najavila, da se bo sklep o prodaji deleža uvrstil na prihodnjo sejo MS.

Zakaj takšna naglica?

Vsi, ki se zaklinjajo, kako jim je mar za razvoj Celja, spet molčijo – ali so tako neuki ali pa tako brezvestni, da jim je vseeno, kaj se v Celju dogaja s premoženjem Celjank in Celjanov. In to na področju sejemske dejavnosti, ene med redkimi dejavnostmi, po kateri je mesto Celje širše +prepoznavno.

Da bi dojeli namero stranke CŽL, pišemo to odprto pismo celjskim svetnicam in svetnikom MS, da se postavijo v bran očitni razvojni koristi Celja ter pomembnega premoženja občank in občanov. kakor tudi vsem Celjankam in Celjanom kot pobudo za začetek zbiranja podpisov proti prodaji.

V Celju so želje po uveljavitvi sejemske dejavnosti prisotne že več kot 60 let. Upravna stavba Ema, blagovnica v izgradnji TE-KO, Kladivarjeva dvorana. Dokler ni v sedemdesetih letih dozorela razvojna ideja, da tako razvito mesto, kot je bilo Celje takrat, potrebuje večnamensko halo, zimsko kopališče in druge vsebine. S prispevki vseh podjetij, je bil pod vodstvom Draga Čeha izgrajen in dan v uporabo takratni Zavod Golovec. Ker je vzdrževanja takšnega objekta predstavljalo veliko finančno breme, so bili prisotni vedno večji pritiski po dodatnih komercialnih dejavnostih, kar je pripeljalo do tega, da je v Celju nastala največja sejemska organizacija v Sloveniji. Ob dobrem lobiranju je sejemski organizaciji uspelo deficitarno dejavnost (bazeni, kegljišča) vrniti občini kot del komunalnega standarda vsakega mesta. Po osamosvojitvi je ta organizacija postala delniška družba in ves čas tudi predmet privatizacijskega mešetarjenja, ki je rezultiralo s koncentracijo kapitala, kar naj bi sedaj postal tudi formalni razlog za predlog o prodaji lastniškega deleža občine, ki pa je z argumentacijo predsednika CŽL metanje peska v oči in zavajanje občank in občanov.

Zakaj?

MOC je nekaj več kot četrtinska lastnica Celjskih sejmov in predstavlja po pozitivni zakonodaji tako imenovani kvalificirani delež. Ta kvalificirani delež resnično ne prinaša nekih nadzorstvenih in upravljavskih pravic. A jih občina tudi ne rabi, saj je zadovoljna z odnosi in poslovanjem Celjskih sejmov, kot pravi predsednik CŽL oz. župan. Vendar pa ima ta delež največji možni bonus, saj se delniška družba ne more prodati brez soglasja lastnikov. In tu je srž predloga CŽL. Prodati delež pomeni, da bi lahko lastniki s tem premoženjem razpolagali brez kakršnihkoli soglasij občine oz. občank in občanov, nato pa bi se pričela slovenska klasika: izločitev malih delničarjev, preoblikovanje d.d. v d.o.o. in nato prodaja, da dobijo lastniki likvidna sredstva in jih čim hitreje prenesejo v davčne oaze. Za to bi glasovali člani mestnega sveta! Ali mislite, da so vas za to izvolile občanke in občani Celja? V Celju resda ne velja pregovor, da gre osel samo enkrat na led. Medtem ko drugod v svetu sejemska mesta in države povečujejo deleže v sejemskih organizacijah, razvijajo intelektualne dejavnosti znotraj sejemskih in jih ščitijo kot industrijsko lastnino, razvijajo hotelske, gastronomske kapacitete itd., pa v Celju vse to prodajamo, da bomo kupili neko zidovje ali parcelo, ki jih bomo tako ali drugače potem spet predali v neke prijateljske roke. Eno izmed pomembnejših razvojnih možnosti Celja, bomo spremenili v nepremičninske transakcije, kar v Celju dobro obvladamo, še posebej neprofesionalni župan oz. predsednik CŽL ima znanje ta takšne rabote.

Prodaja deleža MOC in Nepremičnin ne pomeni samo strateški umik iz organizacije, ki ponuja enega izmed najbolj prepoznavnih dogodkov v Celju, temveč tudi materialno oškodovanje javnega premoženja in sum koruptivne dejavnosti predlagatelja in župana kot skrbnika občinskih sredstev. MOC je lastnik 26,23 % deleža v Celjskih sejmih, poleg tega ima d.d. še 8,92% lastnih delnic, katere se morajo upoštevati v ceni delnic oz. v premoženju podjetja. Ta delež so Obrtna zbornica in ostali prodajalci zanemarili oz. so se zadovoljili s ceno 7 €. To je njihova poslovna odločitev, prav tako je res, da ni nihče med prodajalci imel kvalificiranega deleža, kot ga ima MOC. Očitno gre za povezavo med predlagateljico Dušanko Safran, CŽL, županom z večinskimi lastniki. Vsem se sedaj mudi ta delež prodati čim prej po ceni 7 €, saj prevzemniki ne bodo pripravljeni plačati več, kajti po pozitivni zakonodaji morajo ponuditi enak znesek vsem predhodnim prodajalcem. In ta obveza velja celo leto dni. Tako bo župan razlagal mestnemu svetu, da več kot 7 € ne more iztržiti. Kar pa seveda ni res. Tehnika prodaje kvalificiranega deleža poteka bistveno drugače kot samo zmnožek delnic s ceno delnice oz. dosežene prodaje. Plačati je treba tako imenovano prevzemno premijo, ki se določa glede na dejansko vrednost premoženja, bodočega denarnega toka, royalty in še kaj. Vse to želita predlagatelja odvzeti premoženju MOC, za to gre za neposredni sum koruptivnosti in verjetno celo kaznivega dejanja. In nobene nuje ni, da se tako hiti s prodajo, če ni nekih drugih interesov.

Zaradi tega je prodaja deleža dvakrat negativna oz. škodljiva za Celje. Zgodaj ste začeli. A en VOC ni dovolj!? Sedaj verjetno sledi še podpis 15-letne pogodbe z VOC.

In kaj sledi?

Ker tudi v Celju velja zakon o ohranjanju energije in mase, obstaja velika verjetnost, da tudi CŽL ne bo večna in župan verjetno tudi ne. Slej ko prej bosta izvoljena nov župan in MS. In vsak novo izvoljeni župan bo hotel kaj postoriti za Celje. A mu bo nasproti stala interesno povezana skupina ljudi, ki seveda trenutno misli, da si bo dala izvoliti župana, ki bo pihal v njihov rog. Verjetnost, da bo uspešna, je kljub vsemu majhna in začelo se bo nagajanje glede pristojnosti, prometni režimi, odpiralni časi, služnosti in tako naprej.

Ali si Celje res to zasluži?

Poimensko bomo objavili vse, ki bodo morda glasovali za ta razvojno škodljiv predlog oz. sklep, da se bo za vedno vedelo, kdo je prodal eno od pomembnejših razvojnih priložnosti Celja.

Civilna iniciativa ODPRTO CELJE

V vednost: medijem in političnim strankam

Deli s prijatelji: