PRIORITETA 5 – LEPO IN ATRAKTIVNO MESTO

Zavedamo se pomena in vpliva estetike bivanjskega oz. življenjskega okolja na človeka, zato bomo pristopili k načrtnemu in sistematičnemu urejevanju in olepševanju tako mestnega jedra kot tudi vseh mestnih oz. primestnih stanovanjskih naselij pod strokovnim vodstvom urbanizma-krajinarstva-arhitekture.

1. UREDITEV IN OLEPŠAVA MESTNEGA JEDRA

  • Mestno jedro bomo namenili za pešačenje in kolesarjenje, parkiranje pa (razen za stanovalke in stanovalce) zagotavljali na obrobju mestnega jedra z nadgradnjo obstoječih parkirišč za eno etažo z inovativnimi arhitekturnimi rešitvami in revitalizacijo obstoječih garažnih hiš.
  • V mestnem jedru bomo uredili zanemarjena dvorišča na način, da bodo postala mestna arhitekturno-umetniška posebnost oz. znamenitost.
  • Vso dotrajano urbano opremo (klopi, pitniki,…) bomo obnovili oblikovalsko- inovativno, da bo to postala priljubljena mestna atrakcija.
  • Povsod, kjer bo mogoče, bomo uredili manjše sončne in senčne parke ter zasadili čim več dreves oz. zelenja.
  • Poskrbeli bomo za vključevanje umetniških stvaritev na mestne trge in v parke.
  • Del mestnega jedra bomo uredili kot »dnevno sobo« (npr. pokritje dela mestnega jedra s prosojno streho).
  • Mestni arhitekturni biro bo predpisal izgled lokalov v mestnem središču, nagrajevali bomo notranjo in zunanjo urejenost lokalov.
  • Ključne objekte v mestnem jedru bomo vključili v projekt vsebinske revitalizacije, tudi s spremembo namembnosti objektov (npr. preselitev zapora na obrobje mesta) ali z odkupom pomembnih objektov.
  • Obnovili bomo ‘glasbeni paviljon’ v Mestnem parku..
  • Mestno jedro bomo inovativno povezali z nabrežjem Savinje in parkom v neločljiv del oz. center mesta.

2. OŽIVLJANJE MESTNEGA JEDRA

  • Mestno jedro mora ostati upravno središče mesta z vsemi javnimi storitvami oz. inštitucijami (zavodi, uprave, inšpektorati, nevladne organizacije…).
  • Fond meščanskih stanovanj v mestnem jedru bomo namenili mesto-tvorni populaciji, ki lahko prispeva k oživitvi mestnega jedra.
  • Socialno-šibkejši populaciji, ki ji je vzdrževanje in obnova stavb v mestnem jedru preveliko finančno breme, bomo omogočili bivanje na drugih in drugačnih lokacijah.
  • Povečali bomo zaželenost bivanja v mestnem jedru, kar bo povečalo interes Celjank in Celjanov za najem stanovanj, ki jih sedaj večinoma koristi ekonomska migracija kot začasni najemniki, ki nimajo interesa za urejanje stavb in okolice.
  • Zagotovili bomo potrebne pogoje za pristno prepletanje bivanja in dejavnosti, ki živi z mestom, ki ima interes, da bi bilo mesto urejeno, ki ga ne dojema kot tržno blago, temveč kot svoje življenjsko okolje.
  • Uvedli bomo subvencionirane najemnine za kreativne oblike rabe poslovnih prostorov (npr. umetniki, razstave, delavnice, glasbene sobe, umetnostna obrt…).
  • Za nedelujoče lokale bomo uvedli dodatne dajatve, ki jih bomo namenili subvencioniranju lokalov s ključnimi dejavnostmi za mestno jedro (gostinstvo, obrt, trgovine…) ali pa jih bomo prednostno odkupili.
  • Načrtno in sistematično bomo pričeli razvijati turistične programe, ki bodo turiste zadržali v mestu več dni.
  • Oživeli in spodbudili bomo razvoj kulturno-umetniške dejavnosti v mestu (profesionalne in ljubiteljske) ter v ta namen v mestnem jedru zagotovili prostore za raznolike umetniške in umetnostne ustvarjalnosti ter duhovni razvoj vseh zainteresiranih Celjank in Celjanov.
  • Mestni park bo vedno ostajal odprt prostor za druženje mladih na prostem.

3. PRIMESTNA NASELJA

  • Pristopili bomo k urbani prenovi stanovanjskih sosesk iz obdobja od 1950 – 1980. V ta namen bomo razpisali arhitekturne natečaje za najboljše strokovne rešitve, ki bodo vključevale vse demografske, socialne in ekonomske značilnosti naselij. V idejni fazi bodo v ta namen opravljene raziskave mnenja in želja stanovalcev.
  • Pred izvedbo projektov bodo razpisani občinski podrobni prostorski načrti. V postopkih oblikovanja rešitev bodo stanovalci in uporabniki aktivno vključeni v proces priprave.
  • Ustavili bomo privatizacijo in razprodajo funkcionalnih zemljišč v skupni rabi (danes občinskih) ter jih namenili zunanjim rekreativnim ureditvam za stanovalce, ne za kapital.
  • Za naselja bomo v skladu s trajnostno urbano strategijo uredili kolesarske steze in obnovili površine za pešce.
  • Spodbudili bomo oblike začasne rabe nefunkcionalnih površin in prostorov ter jih namenili društvom, klubom, prostovoljcem, starejšim in drugim družbenim skupinam.
  • S proaktivno administrativno, pa tudi finančno pomočjo (kandidiranje na razpisih) bomo spodbudili etažne lastnike stanovanjskih stavb k energetski sanaciji in gradbeni prenovi objektov.
  • Na javnih zelenih površinah bomo predvideli nove zasaditve. V okviru teh bomo del zasaditev oblikovali kot sadne parke, torej z nasaditvami sadnega drevja.
  • V ruralnih primestnih naseljih bomo dograjevali cestno in drugo infrastrukturo ter zgoščevali zazidavo, kjer bo to smiselno, strokovno utemeljeno in dovoljeno s strani Ministrstva za kmetijstvo. Sočasno z zgostitvijo pozidave bomo predvideli javne površine v izogib spalnim naseljem.

4. EKONOMIJA MESTA

  • Z ustreznimi strokovnimi študijami pooblaščenih načrtovalcev bomo analizirali obstoječe ekonomske parametre mesta. Na osnovi tematskih parametrov bomo izdelali ustrezne akcijske načrte.
  • Na podlagi izsledkov bomo s pooblastili in v skladu z zakonodajo izvedli ustrezne ukrepe, s katerimi bomo spodbudili pritok kupcev v SMJ, prihod vsebin z dodano vrednostjo, zvišanje cen nepremičnin, povečanje turistične privlačnosti, zaželenost bivanja in dela v SMJ itd.
  • S premostitvijo krča na trgu najema nepremičnin (občinske dajatve za prazne lokale, odkupi, najemi) bomo progresivno oživili mestno središče: sprva umeščanje vsebin začasne rabe, neprofitnih dejavnosti, kasneje v skladu s povpraševanjem in ponudbo uvajamo vsebine z višjo dodano vrednostjo.
  • Uvedli bomo lokalno valuto mesta Celje in jo povezali z mestno hranilnico. Lokalna valuta je vezana v ekonomski krog lokalnih ponudnikov blaga in storitev in ga ne zapušča v obliki nakupov v veletrgovinah, franšizah in pri masovnih ponudnikih. Lokalna valuta je sredstvo izmenjave majhnih trgovin, obrtnikov, lokalnih pridelovalcev hrane in fizičnih oseb – Celjank in Celjanov, ki z nakupi v shemi LV zavestno podpirajo domačo ekonomijo. Z uvedbo LV ostaja denar vezan v ekonomski krog in ostaja v njem do 10x dlje v primerjavi s klasično centralizirano valuto. Z denarno maso, ki ostaja v obtoku na lokalni ravni zagotavljamo sredstva za obstoj mestnih ponudnikov in trgovin, s čemer generiramo promet, s tem pa obisk in konkurenčnost v primerjavi z nizkocenovnimi ponudniki, ki so ekonomski antipod SMJ. Gre za ekonomsko intervencijo na nivoju zavedanja o skupnosti Celja, ki je lahko edini protiargument golim tržnim zakonitostim konkurenčnosti. (težav nikoli ne moreš reševati na nivoju, na katerem so nastale)
Deli s prijatelji: