PRIORITETA 4 – DINAMIČNO MESTO

Mestna občina Celje bo postala primer gospodarsko uspešne, kulturno raznolike in turistično uspešne občine. Gospodarstvo, kultura in turizem so med seboj tesno povezani. Cilj je, da postane Celje mesto gospodarskih priložnosti, da postane kulturno in turistično močno prepoznavno tudi v Evropi.

1. GOSPODARSTVO

MOC bo zagotavljala potrebno lokalno infrastrukturo in stimulativno okolje za razvoj vseh sektorjev gospodarstva. MOC bo vzporedno s predstavitvijo Celja predstavljala tudi celjske podjetnike ter s tem pripomogla k uveljavljanju na domačih in tujih trgih.

1. GOSPODARSKI RAZCVET CELJA

  • Povečali bomo spodbude za gospodarstvo v povezavi z evropskimi sredstvi.
  • Vzpostavili bomo sklad za zagonska sredstva za mlade podjetnike in kot občina razpisali neposredne spodbude za gospodarsko strateške projekte Celja, še posebej za t.i. zelena, ekološka podjetja (oprostitev občinskih prispevkov in hitro urejanje potrebne dokumentacije).
  • Okrepili bomo delovanje inkubatorja Savinjske regije in na ta način pripomogli mladim podjetnikom, da uresničijo svoje ideje.
  • Visoko tehnološkim in start up podjetjem bomo nudili zemljišča pod ugodnimi pogoji.
  • Opravili bomo popis praznih pisarniških in proizvodnih objektov in lokacij (v lasti občine, v stečajih ali privatnih), namenjenih potencialnim novim investitorjem.
  • Začrtali bomo razvoj Celja kot Poslovno-inovacijskega stičišča med Muenchnom in Beogradom.
  • Centralna lega Celja daje mestu potencial, da postane Logistični center Slovenije z brezcarinsko cono in strokovno podporo logistične stroke in znanosti.
  • Celje bo postalo vodilni ekološki center (sortiranje in odlaganje odpadkov, reciklaža odpadkov in odpadnih materialov iz umetnih mas, lesa in tekstila, sežigalnica, odpadne vode, raziskave, izobraževanje, itd.).
  • Celje bo postalo energetsko središče Srednje, J, JV EU in Balkana.
  • Celje bo postalo center za obdelavo kovin in umetnih mas.
  • Celje bo postalo pomemben center za orodjarstvo (tehtalne in dozirne naprave, regalna skladišča, proizvodne linije, prezračevalne sisteme, procesna tehnika na področju ekologije, itd.).
  • V razvojne projekte bomo pritegnili uspešne Celjanke in Celjane iz tujine.
  • Pričeli bomo z načrtnim in sistematičnim sodelovanjem s pobratenimi tujimi občinami.
  • Učenke in učence, dijakinje in dijake bomo usmerjali v poklice, ki jih potrebuje celjsko gospodarstvo.

2. CELJE – OBRTNO MESTO

Celje je bilo znano obrtno mesto. Ustvarili bomo primerne pogoje za razvoj obrtnih poklicev, zlasti pa bomo pritegnili mlade obrtnike. Celje – mesto obrti bo postalo med vodilnimi v Sloveniji ter prepoznavno v tujini. Celjske obrtnice in obrtniki bodo postali sinonim za obrt z visoko dodano vrednostjo tako v regiji, državi in v tujini. Kako?

  • Z ustanovitvijo Obrtne akademije kot možnosti interdisciplinarnega izpopolnjevanja in usposabljanja s povezovanjem obrti z drugimi področji (restavratorstvo, novi materiali, dizajn, umetnost, arhitektura, inovacije idr.) in obstoječimi poklicnimi šolami. Tako bomo dobili izobražen obrtni kader, obrtne inovacije in nova mala podjetja. Ta bodo generator zaposlovanja in nove dodane vrednosti celjskega gospodarstva.
  • Z ustanovitvijo Obrtnega centra kot coworking obrtnega centra za mlade obrtnike, proizvodnjo prototipov in zagon lastne dejavnosti.
  • Preboj celjskemu obrtništvu bomo omogočili v sodelovanju s dejavnostjo Celjski sejem, ki bo tako razvijala nove poslovne dimenzije.
  • Občina bo obrt dodatno spodbujala z ugodnim najemom trgovsko-poslovnih prostorov, ki so v njeni lasti.

3. CELJE – SEJEMSKO MESTO

  • Celje bo postalo sejemsko središče, Naše mesto ima bogato tradicijo sejemske dejavnosti, ki pa ni izkoriščena v vseh svojih potencialih. Mednarodni obrtni sejem v Celju ima vse atribute, da postane center stika inovativnih idej in gospodarstva – tu se namreč vsako leto srečuje preko 130.000 obiskovalcev in razstavljavcev.
  • Izkoristiti potencial sejemskega mesta in organizirati specializirane sejme, ki bodo razvojno naravnani.
  • Celje lahko z razširitvijo, dopolnitvijo in nadgradnjo te tradicije postane “Mesto poslovnih priložnosti« ter stičišče širše regije z namenom povezovanja in delovanja v skladu s potrebami gospodarstva.
  • V sejemskih prostorih bomo predlagali izvajanje osrednjega dogodka »Odprti center«, ki bo namenjen povezovanju inovatorjev, industrijskih oblikovalcev, inženirjev, tržnikov, producentov ter univerz na državnem in mednarodnem nivoju ob podpori medijev. Na ta način bomo združiti ustvarjalno moč z močjo gospodarstva in skrajšali poti od idejne zasnove do realizacije.
  • Zaradi bogate tradicije Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) in podobnih sejemskih prireditev v Celju bomo dokončno veljavo dali tudi sejemskemu turizmu, kot premalo izkoriščeni dejavnosti, ki bi lahko generirala nova delovna mesta.
  • Sočasno s sejemskimi prireditvami je potrebno organizirati dogodke, ki bodo pritegnile razstavljavce, obiskovalce sejma tudi v mesto in okolico. Šele z dodatno ponudbo, ki bo načrtno dopolnjevala sejemske dejavnosti bomo lahko Celju upravičeno dejali Sejemsko mesto.

4. LOKALNO KMETIJSTVO

Za mesto Celje je značilno prepletanje podeželskega in urbanega, majhen delež »čistih« kmetij, staranje lastnikov kmetijskih gospodarstev ter majhnost primestnih kmetij (cca 2 ha povprečje). Majhnost kmetij ne omogoča eksistencialne varnosti, zato si mladi iščejo službo izven kmetijstva.

Celje se ne more oskrbovati le s hrano oz. pridelki, ki bi izvirali samo iz njegovega zaledja (gostilne, hoteli, šole, vrtci). Kmetijstvo pa ostaja pomemben oblikovalec krajinske podobe in skrbnik naravnih virov (zaraščanje, pogozdovanje, vzdrževanje potokov…) v občini.

Naš program razvoja lokalnega kmetijstva in podeželja sledi naslednjim ciljem:

  • ohranjanje poseljenosti podeželja (ohranjanje kmetij in oživitev zapuščenih kmetij) in ohranjanje tradicij, šeg in navad ter spodbujanje družabnega življenja na podeželju,
  • povečanje deleža zaposlenih v kmetijstvu s spodbujanjem naložb v osnovno kmetijsko dejavnost ter dopolnilno dejavnost, ob uvajanju novih in inovativnih pristopov za razvoj,
  • spodbujanje okolju prijaznega kmetijstva in preusmerjanje v pridelavo zelenjave, zelišč ter drugih alternativnih oblik,
  • primestnim kmetijam na področju z onesnaženo zemljo bomo pomagali pri sanaciji in vzpostavitvi ustrezne kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti – kot. npr. visoke grede za pridelavo varne povrtnine.
  • povečanje zaposlenosti in prihodkov iz turizma na kmetijah, izkoriščenosti turističnih kapacitet, števila obiskovalcev in nočitev,
  • mentorstvo oziroma prenos dobrih praks in tradicionalnih znanj na področju pridelave in predelave kmetijskih proizvodov,
  • izobraževanje mladih kmetov s področja nekmetijskih znanj, povezovanje oziroma mreženje z namenom izmenjave idej ter izkušenj (npr. razpršeni hotel),
  • vzdrževanje podeželske infrastrukture v občinski lasti,
  • dvigovanje zavesti lokalnega prebivalstva o vrednosti lokalno pridelane hrane (z vključevanjem vrtcev in šol),
  • spodbujanje kupovanja sveže hrane na tržnicah z uvajanjem vsakomesečnih dogodkov (Šmartinsko jezero, štart na Celjsko kočo…).
  • vzpostavitev regijskega samooskrbnega centra za zagotavljanje lokalno pridelane hrane javnim ustanovam ter  morebitnim gostincem in hotelirjem.

2. TURIZEM

Turizem mora biti trajnostno naravnan in nikakor ne sme ovirati kvalitete življenja domačinov.

  • Po 20 letih stihijskega razvoja bomo izdelali celovito srednjeročno in dolgoročno turistično strategijo MOC, ki bo služila kot strateški dokument razvoja turističnih dejavnosti. K pripravi tega dokumenta bomo povabili zainteresirano strokovno javnost, predstavnike gospodarstva, turističnih ponudnikov, turističnih agencij, kulturne deležnike, diplomate, novinarje, vse ki pomembno sooblikujejo naš turizem.
  • Celje bomo postavili v mrežo turistično naprednih mest srednjeevropskega prostora kot prepoznavno destinacijo.
  • Vsebinsko in programsko bomo revitalizirali mestno jedro s poudarkom na kulturnem turizmu.
  • Celje bomo učinkoviteje povezali z okoliškimi zdraviliškimi in turističnimi subjekti (Laško, Dobrna, Rimske Toplice, Olimje, Rogaška Slatina) ter tako povečali obisk kulturnih institucij, Šmartinskega jezera in mestnega jedra.
  • Ustanovili bomo razvojni turistični fond, ki bo namenjen spodbujanju turističnih razvojno trajnostnih projektov.
  • Poskrbeli bomo za učinkovitejše trženje športnih prireditev.
  • Optimizirali bomo delovanje mestnega marketinga.
  • Poskrbeli bomo za kvalitetnejšo, progresivno predstavitev Celja na domačih in tujih turističnih sejmih in ostalih prireditvah, ob sodelovanju z  ustreznimi in referenčnimi strokovnimi kadri (s področja marketinga in turizma).
  • Vzpostavili bomo mrežno komunikacijo med ponudniki storitev (lastniki lokalov v mestnem jedru, hotelirji in ostalimi ponudniki) s poudarkom na e-turizmu.
  • Poudarili in okrepili bomo sejemski turizem v navezavi na kulturne dogodke.
  • Uredili bomo športno-rekreativno infrastrukturo na Šmartinskem jezeru in izboljšali gostinsko-turistično ponudbo.
  • Celeia Celje mora postati servis tako za kulturo kot za turizem, in sicer servis v pravem pomenu besede, da povezuje, obvešča in priskoči na pomoč, ko je potrebno.
  • Organizirali bomo brezplačna vodstva za domačine, večkrat letno, s poudarkom na informiranju, ozaveščanju in spodbujanju kulture in turizma.
  • Zavod Celeia Celje, kot krovna turistična organizacija mesta, mora postati povezovalni element med gospodarstvom in turizmom. Prisluhniti mora gospodarstvenikom in na osnovi resnih, tehtnih študij, izoblikovati strategijo za dolgoročen razvoj uspešnega turizma.

3. KULTURA

Kulturne dejavnosti morajo biti v prvi vrsti naravnane in usmerjene k lokalnemu prebivalstvu in morajo slediti geslu: Mesto po meri občank in občanov!

  • Po 20 letih stihijskega razvoja bomo izdelali celovito srednjeročno in dolgoročno kulturno strategijo MOC, kot strateški dokument za razvoj kulturnih dejavnosti. K pripravi tega dokumenta bomo povabili zainteresirano kulturno javnost, predstavnike javnih kulturnih zavodov in ljubiteljskih dejavnosti (društva, zavode in zasebnike), vse ki pomembno sooblikujejo naš kulturni prostor. Kultura mora biti trajnostno naravnana in slediti svojemu izvoru (vzgajati, gojiti).
  • Večina kulturnih dogodkov mora biti dostopna ranljivim skupinam (gibalno oviranim, brezposelnim…).
  • Načrtno in sistematično bomo pričeli oživljati in spodbujati kulturno-umetniško dejavnost v mestu (profesionalno in ljubiteljsko) ter s tem zlasti v mestnem jedru zagotovili prostor Center urbane kulture za raznolike umetniške in umetnostne ustvarjalnosti ter duhovni razvoj vseh zainteresiranih.
  • Kultura bo postala gonilo oživljanja starega mestnega jedra. Tudi v KS in MČ bomo vzpostavili ustrezne kulturne vsebine in spodbujali vsakoletne kulturne manifestacije.
  • Pri vzpodbujanju kulturnih dejavnosti bomo trajnostno naravnani in bomo maksimalno izkoristili obstoječo infrastrukturo.
  • Vidnejšim akterjem na področju kulturnih dejavnosti bomo priskrbeli ustrezne prostore.
  • Vzpostavili bomo galerijski prostor, kjer bo končno na ogled likovna zbirka ustvarjalcev 20. in 21. stoletja, s poudarkom na domačih ustvarjalcih.
  • Celovito bomo prenovili program Poletje v Celju s svežimi in kvalitetnimi vsebinami po vzoru večjih poletnih festivalov doma in tujini.
  • Prenovili bomo prireditveno opremo v Celjskem domu, tako da bomo osrednje prireditvene prostore ustrezno tehnično opremili za izvedbo zahtevnejših sodobnih produkcij na področju sodobnega plesa, glasbe, gledališča in ostalih uprizoritvenih umetnosti.
  • Sočasno s vzpostavitvijo ustrezne tehnične opremljenosti bomo popestrili kulturni program v Celjskem domu.
  • Posodobili bomo razpise za sofinanciranje kulturnih dejavnosti (večji poudarek bo na stimulaciji nevladnih organizacij).
  • Razširili in osvežili bomo koncept Umetniške četrti.
  • Ustvarili bomo več pomembnejših festivalov, ki bodo s svojimi vsebinami prepoznavni v širši regiji in svetu (filmski festival, urbani glasbeni festivali, likovni festivali, festival Reci:Design in festival umetnostnih obrti).
  • Poseben poudarek bomo dali na izobraževanju ljudi na področju kulture. Z javnimi zavodi bomo organizirali izobraževanja in delavnice, ki bodo vključevale vse starostne skupine. Tu bo poudarek na najmlajših (vsak osnovnošolec mora enkrat letno brezplačno obiskati gledališče, muzej in koncert) in starejših osebah (predavanja, delavnice in vključitev starejših kot informatorje, vodiče…)
  • Glede na to, da imamo v Celju tudi Umetniško gimnazijo, ji bomo zagotovili ustrezne razstavne prostore za predstavitev dijaških ustvarjalnih dejavnosti.
  • Vzpostavili bomo skupne tehnične službe kulturnih zavodov, ki bodo na voljo za javne in nevladne organizacije.
  • Spodbujali bomo kulturne izmenjave in v ta namen popolnoma izkoristili rezidenčno stanovanje Celeie Celje.
  • Tako bomo zaradi obstoječe kulturne infrastrukture ustvarili kulturno os, ki bo v bistvu razpršeni center urbane kulture (mesto kot celota).
  • Sočasno z osrednjim celjskim sejmom bomo organizirali jesenski kulturni festival, ki bo pritegnil obiskovalce in razstavljavce, ter tako ustvarjal dobiček zlasti ponudnikom storitvenih dejavnosti.
  • Spodbujali bomo obnovo in ohranitev kulturne dediščine, ki mora postati razvojna vrednota.
  • Spodbujali bomo razvoj muzejskih in galerijskih dejavnosti, tako formalnih kot neformalnih oblik.

4. NEGOSPODARSTVO

Razvoj negospodarskih dejavnosti pomeni povečanje prilivov državnih sredstev in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

  • Vse javne zavode bomo vključili v izdelavo strategije razvoja negospodarskih dejavnosti, kot so vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in sociala, kultura idr.
  • Obstoječe javne institucije bomo usmerili v razvoj znanstveno-raziskovalnih in unikatnih kulturno-umetniških oddelkov oz. dejavnosti.
  • Nadaljevali bomo z zastalim razvojnim programom ustvarjanja potrebnih pogojev univerzitetne infrastrukture.
  • Prizadevali si bomo za pridobitev sedeža nacionalnih institucij.
Deli s prijatelji: