Zadeva: Predlogi za spremembo volilne zakonodaje na podlagi izkušenj na lokalnih volitvah 

Spoštovani!

Ob razpravi v Državnem zboru, vprašanja predsedniku vlade, smo bili seznanjeni, da vaše ministrstvo sprejema pobudo Državne volilne komisije in pobudo poslanke Državnega zbora in smatra, da so pobude dovolj utemeljene in smiselne, da je primerno odpreti postopek spremembe Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, 2007-01-4693 – v nadalje ZLV). Ker smo v letu 2018 sami sodelovali na lokalnih volitvah kot Civilna iniciativa občank in občanov Odprto Celje, pri čemer smo neposredno doživljali mnoge nedorečenosti in kolizije volilnih praks kot posledice nefunkcionalnega oz. sedanjim razmeram neprilagojenega ZLV, dajemo podporo tistim, ki jih je predlagala Državna volilna komisija in obenem podajamo še dodatne tvorne in dobronamerne predloge, za katere želimo, da bi jih delovna skupina, imenovana za dopolnila ZLV preučila in upoštevala ter smiselno umestila v ZLV.

Naši predlogi za spremembe ZLV so sledeči:

Praksa je pokazala, da sta imenovanje in sestava volilne komisije zelo pomembni del priprav na lokalne volitve v vseh občinah, še posebej v tistih, v katerih imajo župani ambicije dolgoročnega županovanja. Po sedanji zakonodaji imenuje Občinsko volilno komisijo aktualni Mestni svet. Ob ambicijah za ponovitev volilnega uspeha na naslednjih volitvah lahko tako politična pozicija v Mestnem svetu poskrbi, da so imenovani člani volilne komisije naklonjeni trenutni poziciji – v volilni komisiji so torej tim. ‘naši’ ljudje. Tu lahko navedemo primer iz Mestne občine Celje. Člane trenutne volilne komisije, ki je opravljala delo pri lokalnih volitvah 2018, sestavljajo lojalni občinski uradniki: sedanji ali bivši predsednik je sicer upokojeni sodnik, ki se je moral upokojiti, ko je bil predmet obravnave sodnih organov in izrednega nadzora Ministrstva za pravosodje (Teš 6 – stečajniki; kot predsednika Okrajne volilne komisije ga je razrešila Državna volilna komisija). O takšnem, po naši oceni spornem imenovanju, smo pred lanskimi lokalnimi volitvami seznanili Državno volilno komisijo in Ministrstvo za javno upravo, vendar smo bili vedno napoteni na Mestni svet, ki da naj reši ta problem. Mestni svet pa je v rokah aktualnega župana, ki ponovno kandidira na lokalnih volitvah. Tudi vse ostale naše pripombe na delo Občinske volilne komisije vse do rezultatov volitev, ko prevzame varstvo pravic volivcev in kandidatov sodna oblast, bi naj sedaj reševal Mestni svet, ki pa se za te potrebe v Celju sploh ni sestal.Večje kolizije interesov si zakonodajalec res ni mogel predpisati v pozitivni zakonodaji. Tudi tu je iskati enega izmed razlogov za problematiko večnih županov, ki hromi demokracijo in življenje v lokalnih skupnostih.

Civilna iniciativa Odprto Celje zato predlaga, da so predsedniki volilnih komisij aktivni sodniki – iz spiska aktivnih sodnikov jih naj imenuje Državna volilna komisija. Ostale člane naj imenuje Mestni svet, pri čemer naj zagotavlja integriteto vseh imenovanih. Število vseh članov volilne komisije naj bo neparno.

Pripombe na delo Občinske volilne komisije naj obravnavata ali Državna volilna komisija ali pa MJU.Predsednik volilne komisije mora zagotavljati tajnost podatkov in pečatenje vloženih dokumentov. Kajti na žalost imamo več primerov, ko so imeli župani dostop do dokumentov »pisne podpore volivk in volivcev listam« in so jih tako ali drugače šikanirali zaradi tega. Ne gre si zatiskati oči pred temi dejstvi.

Iz tega izhaja tudi velik problem raznolikih praks dela občinskih volilnih komisij po državi, ki so med seboj tako različne, da začnemo volivke in volivci dvomiti, ali se volitve izvajajo po isti zakonodaji. In pri tem je nevzdržno, da se DVK in MJU s tem ne ukvarjata, saj Mestni sveti tega niso sposobni reševati oz. bi lahko le pritrjevali svojim občinskim volilnim komisijam, kar pa probleme le poglablja, saj so tolmačenja ZLV med OVK-ji po državi nevzdržno neenotna (npr. 73. člen ZLV).

Kot dokaz navajamo naš primer, ko je celjska OVK naši nestrankarski listi volivk in volivcev Odprto Celje zavrnila pravilno vloženo in popolno kandidaturo iz formalnega razloga ‘napačne’ uporabe imena liste Odprto Celje v vlogi imena predlagatelja, kar pa so mnoge OVK po državi akceptirale, zaradi česar smo bili celjske volivke in volivke očitno in nedopustno diskriminirani.

 

Iz naknadno objavljenih uradnih seznamov kandidatur oziroma list kandidatov izhaja:

– v Občini Šentjur je bil predlagatelj mag. Diaci Marka »Županova lista – gibanje za Občino Šentjur«

– v Občini Šoštanj je bil predlagatelj Mežnar Matica »Mladi za Šoštanj«

– v Občini Sveti Andraž v Slovenskih Goricah je bil predlagatelj za Vudler Darjo »Neodvisna lista Skupaj za ljudi Mitja Berlak in skupina volivcev«

– v Občini Renče – Vogrsko so bili predlagatelji Žigon Tarika »Lista za vas«, Gregorič Nedeljka »Lista za gospodarski razvoj«, Lasič Rajka »Združenje SKUPAJ«

– v Občini Hoče – Slivnica je bil predlagatelj dr. Sorška Marka »Znamo. Zmoremo! Marko Soršak«

– v Občini Dol pri Ljubljani je bila predlagatelj Savič Željka »Lista Sotočje«

– v Mestni občini Celje je bila predlagatelj Golež Primoža in Cvikl Ane »Celjska neodvisna lista«

– v Mestni občini Velenje je bila predlagatelj Hribar Jožeta »Stranka Naše Velenje«

– in še bi lahko naštevali.

Zato predlagamo, da se v ZLV opredeli državni organ, ki daje pravno zavezujoča mnenja za potek volitev.Takšna rešitev je bistveno bolj racionalna in operativna, kot pa da bi imeli ambicijo predvideti vse možne anomalije in jih preprečiti z zakonsko regulativo, kar je praktično nemogoče. Ta organ je lahko lociran pri Državni volilni komisiji ali Ministrstvu za javno upravo, sestavljeno iz članov DVK, MJU, MNZ… S tem bi se izognili verigi izrekanj o nepristojnostih in odstopanj dopisov,na katera nismo nikoli dobili odgovorov.

Predlagamo tudi, da se v ZLV izrecno opredelijo pravila postopanja OVK s strankami v skladu z ZUP-om.Naša izkušnja namreč je, da celjska OVK v mnogočem ni upoštevala ZUP-a in je delo opravljala netransparentno, zaradi česar kot laiki nismo mogli zavarovati vseh naših pravic, kar je tudi botrovalo naši zavrnjeni kandidaturi.

Za kršitev volilnega molka skrbi MNZ in je zagotovljena enakopravna obravnava vseh zainteresiranih v Republiki Sloveniji, kar pa ne moremo trditi za druge vrste kršitev kot so npr. plakatiranje, neupravičene uporabe občinskih prostorov, ki se uporabljajo za volitve ipd., ki pa so pod nadzorom občinskih inšpekcijskih organov. Vpliv aktualnih lokalnih vplivnežev na občinske inšpekcije je bistveno prevelik, da bi lahko trdili, da gre za učinkovito varovanje pravic vseh udeleženih v volilnih postopkih. Naše prijave kršitev namreč niso bile zadovoljivo rešene. Zato predlagamo, da se vse prijave tovrstnih kršitev evidenčno pošiljajo v vednost pristojnim republiškim inšpektoratom, navedenim v ZLV, ki so dolžni po volitvah opraviti nadzor delovanja občinskih inšpekcijskih organov.

Predlagamo, da se v ZLV jasno zapišejo sankcije za zlorabo občinskih sredstev za osebno promocijo županov, ki ponovno kandidirajo. Sankcija za takšno zlorabo bi morala biti izključitev liste ali stranke iz volitev. Imamo stališča Ustavnega sodišča (referendum Drugi tir) in mnenje Računskega sodišča, ki bi morala biti zadostna podlaga za ureditev te problematike v zakonodaji.

Predlagamo, da se mandati županov omejijo na dva mandata. S tem se zmanjšajo možnosti koruptivnosti, nepotizma, prijateljskega podjetništva, uslug v prostorskih aktih, dovoljenjih ipd, ki smo jim priča na lokalni ravni. Menimo, da v teh hitro spreminjajočih razmera v svetu, res ne potrebujemo večnih županov, še zlasti kadar to ovira razvoj in napredek, kar je treba zakonodajno preprečiti.

Predlagamo, da bi kakor je na republiški ravni, naj bili tudi župani, ki ponovno kandirajo, tekom volilnih opravil oz. kampanje omejeni samo na tekoče opravljanje občinskih poslov. S tem bi preprečili prakso pospešenega odtujevanja premoženja, kadrovanj, predlogov za imenovanja, sprememb prostorskih aktov ipd. ob izteku mandatov aktualnim županom.

Prosimo vas, da nas seznanite z usodo naših predlogov.

Civilna iniciativa Odprto Celje

 

V vednost: Mestni svet MOC, mediji in politične stranke

Deli s prijatelji: