KRONOLOGIJA in KOMENTAR LOKALNIH PREDVOLILNIH DOGAJANJ (še v dopolnjevanju)

Na lokalnih volitvah 2018 smo skupina Celjank in Celjanov kandidirali kot civilna iniciativa občank in občanov Odprto Celje, in sicer s kandidaturami za nestrankarskega Župana, Mestni svet ter Svete KS in MČ. Pri tem pa smo bili le delno uspešni. Poglejmo, kaj se je dogajalo in zakaj.

 

1. Sporna sestava celjske Občinske volilne komisije

Občinsko volilno komisijo sta vodila predsednik Matevž Žugelj, upokojeni sodnik in pravnica Tina Kramer kot njegova namestnica. Je tu kaj spornega? Nam se zdi sporno oboje.

Iz raznih spletnih objav je razvidno, da je Matevž Žugelj etično sporna oseba, a se žal v volilnem letu 2018 ni sam izločil iz OVK.

Tina Kramer je tesno povezana kar z dvema kandidatoma za župana – zaposlena je namreč v JP Simbio, ki ga vodi kandidat Zidanšek – več na http://www.simbio.si/vodstvo, pred tem pa je bila dolgoletna direktorica MOC in torej najtesnejša sodelavka dolgoletnega župana Šrota. Tina Kramer se v volilnem letu 2018 ni sama izločila iz OVK.

Je Mestni svet MOC pri takšnem imenovanju OVK sočasno poskrbel tudi za integriteto? Mi mislimo, da ne.

Tudi zato, še posebej pa zaradi nezadovoljstva s tem, kako je z nami ravnala celjska OVK, smo si kot Odprto Celje prizadevali za zamenjavo predsednika OVK pri DVK, MJU in Mestnem svetu MOC, a so bili naši argumenti povsod preslišani –več(pdf naš dopis na MS MOC).

 

2. Sporno delovanje celjske Občinske volilne komisije

Celjska OVK ima na svoji spletni strani objavljen le en del dokumentov, s katerim želi javnost seznaniti z zavrnitvijo naših kandidatur za MS ter KS in MČ. Zakaj OVK ni objavila celotne dokumentacije oz. kaj želi celjska OVK s tem prikriti?

1. Kot Odprto Celje smo sočasno in na popolnoma enak način vložili naše kandidature za Župana in Mestni svet, ki so vsebovale 1195 podpisov podpornic in podpornikov ter 34 soglasij kandidatk in kandidatov. Obe sta bili po pravnem tolmačenju OVK vloženi pravilno, se pravi z imenom in priimkom predlagatelja kot fizične osebe, kar dokazujeta izdani potrdili OVK – več (pdf obe potrdili OVK)

2. Naknadno smo vloženim kandidaturam priložili zgolj še dva lista, s katerima smo želeli ime predlagatelja spremeniti v Odprto Celje – takšno možnost smo zaznali v 73. členu Zakona o lokalnih volitvah – več ( http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO308). Se pravi, da smo sicer pravilno vloženim popolnim kandidaturam želeli spremeniti zgolj ime predlagatelja. OVK bi v zvezi s tem morala s sklepom zavrniti samo naš predlog za spremembo zahtevka, kot to določa 133. člen ZUP – več (https://zakonodaja.com/zakon/zup/133-clen). A tega ni storila – le zakaj?

3. Sočasno smo vložili še naše kandidature za Svete KS in MČ, kjer pa smo 153 podpisov podpornic in podpornikov ter 21 soglasij kandidatk in kandidatov vložili z imenom predlagatelja Odpro Celje, kar je po pravnem tolmačenju OVK napačno ime – več (pdf potrdilo OVK).

4. Zatem smo od OVK prejeli potrditev naše kandidature za županain en skupni poziv k odpravi formalnih pomanjkljivosti v roku 3 dni za obe dve naši preostali, sicer različni vlogi – za kandidature za MS ter kandidature za Svete KS in MČ. OVK bi nam vsekakor morala poslati v dveh različnih zadevah tudi dva različna poziva, ne pa le enega, čeprav ni OVK o združitvi teh dveh postopkov izdala nobenega oz. potrebnega sklepa, kot to zahteva v zvezi z združitvijo zadev v en postopek ZUP v 130. členu – več (https://zakonodaja.com/zakon/zup/130-clen) . To pa je povsem zabrisalo vsako možnost našega razlikovanja v razumevanju poziva OVK. Zaradi tega smo navedeni poziv potem obravnavali zgolj v kontekstu z odobreno kandidaturo za župana v povezavi z javno objavo OVK na spletni strani in pri tem šteli, da bi naj le poenotili ime predlagatelja pri vseh.

5. Na podlagi takratne objave na spletni strani OVK, kjer je bil pri sprejeti kandidaturi za župana (ki je bila vložena na popolnoma enak način kot kandidatura na MS), kot predlagatelj navedeno Odprto Celje – več (pdf zaslonska slika spletne strani OVK), smo OVK že v enem dnevu odgovorili, da želimo, da je povsod naš predlagatelj OC. OVK je bila z našim pisnim odgovorom več kot očitno seznanjena, da je bil naš odgovor posledica našega razumevanja njen sporne in zavajajoče javne objave na njeni spletni strani, a nas OVK kljub temu, da smo imeli na voljo še dva dni časa, kot stranke v postopku ni pozvala k razjasnitvi sporne zadeve. Pa poglejmo, kaj pravi o takšnem ravnanju OVK kot uradnega organa zakonodaja – npr. ZUP v svoji temeljnih načelih in 7. členu o Varstvu pravic strank in varstvu javnih koristi – več (https://zakonodaja.com/zakon/zup/7-pododdelek-varstvo-pravic-strank-in-varstvo-javnih-koristi)

In še stališče našega znanega pravnega strokovnjaka: »Izobražen človek, celo pravnik – kaj šele preprost človek! – se danes težko znajde v poplavi predpisov, ki urejajo vsako najmanjšo podrobnost družbenega življenja. Marsikdaj povsem odvečno ali celo nazadnjaško, posebej pa votlo tehnokratsko.«

Sprašujemo se, ali je možno, da bi celjska OVK računala na to, da se bomo v oblici njenih kontradiktornih in zavajajočih sporočil kot neuke občanke in občani težko znašli?   

6. V predvolilnih postopkih smo si pri OVK prizadevali tudi za uporabo našega logotipa Odprto Celje na volilnih glasovnicah. Čeprav nam je OVK uporabo logotipa ustno večkrat zagotovila (je bilo to laganje?), pa je bila hkrati s pozitivno odločbo o kandidaturi za župana, uporaba našega logotipa zavrnjena zaradi nepravočasnosti. Navedeno seveda ne drži, ker urnik volilnih opravil ni vseboval roka za posredovanje vlog za uporabo logotipov, tako da političnim strankam sploh ni bilo treba oddati tozadevnih vlog, zato naš predlog za logotip ni mogel biti nepravočasen. Pa tudi sicer, se je OVK pri tem sklicevala na naš odgovor na njen poziv v zvezi z imeni predlagatelja, ki se ni v ničemer nanašal na logotip, pri čemer pa se OVK ni opredelila do našega predhodnega dopisa, ki pa se je nanašal samo na logotip.

Poleg tega v drugih občinah v volilnih postopkih vse kandidature obravnavajo enakopravno, kot je razvidno iz volilne glasovnice v sosednji občini več (pdf volilni listič). Gre torej za očitno diskriminatorno ravnanje celjske OVK v volilnih postopkih, ki so prvenstveno namenjeni enaki obravnavi občank in občanov kot volivk in volivcev, ne pa favoriziranju političnih strank. Najbrž imamo tudi zato v naši državi Zakon o varstvu pred diskriminacijo – več (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7273)

7. Vse navedene aktivnosti oz. vse osebno sodelovanje z OVK je za nas opravljal naš predstavnik (ta po zakonu ne sme biti kandidat ali predlagatelj), ki pa ni od OVK nikoli prejel nobenega zapisnika, čeprav smo oz. je to pričakoval. Kaj pravi Zakon o splošnem upravnem postopku o takšnem ravnanju organa, v tem primeru OVK, si lahko preberete v poglavju Občevanje organov in strank v členih 74 do 81, ki govorijo o zapisnikih – več (https://zakonodaja.com/zakon/zup/3-pododdelek-zapisnik). Vsekakor pravno povsem nedopustno ravnanje celjske OVK.

Celjska OVK in MOC sta v predvolilnem postopku tudi sicer vztrajno ignorirali naslednje naše dopise:

– prijavo vandalizma, ki smo jo na OVK naslovili po navodilu celjske Policije (pdf);

– dopis o posredovanju našega logotipa, ki ga OVK ni štela za omembe vrednega (pdf);

– prijava neenake obravnave OVK pri objavljanju neuradnih kandidatur na spletnem portalu MJU, kjer ni bilo naših kandidature za Mestni svet ter kandidatur za svete KS in MČ (pdf);

– zahteva za pojasnilo v zvezi z žrebanjem plakatnih mest (pdf)

– prijava spornega plakatiranja v volilni kampanji (pdf)

– in še kaj bi se našlo.

 

3. Obravnavanje naših pritožb na Upravnem sodišču

Na Upravno sodišče RS oz. Zunanji oddelek v Celju smo vložili tri pritožbe, za katere smo prejeli tri zavrnilne sodbe. Naj vsak sam presodi, kako je Upravno sodišče opravilo svoje delo. Ali se je opredelilo do vseh naših pritožbenih argumentov in preverilo pravilnost celotnega postopka celjske OVK?

Objavljamo vse tri naše pritožbe in vse tri zavrnilne sodbe sodišča: naša pritožba zoper zavrnilno odločbo celjske OVK v zvezi z našimi kandidaturami za Mestni svet (pdf pritožba MS)in zavrnilna sodba celjskega sodišča (pdf sodba UPS-MS)

  1. naša pritožba zoper zavrnilno odločbo celjske OVK v zvezi z našimi kandidaturami za Svete KS in MČ (pdf pritožba KS/MČ)in zavrnilna sodba celjskega sodišča (pdf sodba UPS-KS/MČ)
  2. naša pritožba zoper zavrnitev uporabe logotipa Odprto Celje (pdf pritožba L) in zavrnilna sodba celjskega sodišča (pdf sodba UPS-L)

Za tiste, ki v vsem do sedaj navedenem niste našli še nič spornega za izdajo objavljenih upravnih in sodnih aktov, navajamo naš pomislek oz. stališče, da vse navedene odločitve celjske OVK in Upravnega sodišča občutimo kot nesorazmerno strog upravni in sodni ukrep glede na očitano nam nepravilnost v zvezi s formalno napako imena predlagatelja. Glede na očitne, a prezrte nepravilnosti v delovanju OVK pa štejemo odločitve Celjske OVK in Upravnega sodišča kot krivične.

 

4. Usoda naših ustavnih pritožb

Ustavno sodišče RS, ki ga državljanke in državljani doživljamo kot v pravu ‘svetega’, sploh ni bilo pripravljeno obravnavati naših treh ustavnih pritožb. Kako neodgovorno do cca. 900 Celjank in Celjanov, ki smo si več mesecev trudoma in prostovoljno prizadevali za dobrobit Celja.

Čeprav smo se v naših ustavnih pritožbah sklicevali tudi na dosedanjo prakso Ustavnega sodišča RS, v kateri je US zaradi varstva volilne pravice kot človekove pravice odločilo v korist volivk in volivcev in jim omogočilo kandidiranje na volitvah, pa se je v našem primeru US odločilo, da treh ustavnih pritožb, sedaj prejetih iz Celja, ne bo obravnavalo na podlagi 2. odstavka 55.b Zakona o ustavnem sodišču – več (https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/zakon-o-ustavnem-sodiscu/v-ustavna-pritozba-50-do-60-clen/)

Objavljamo vse tri negativne sklepe US – pdf US-MS, pdf US-KS/MČ, pdf US-L

Trikrat lahko ugibamo, kaj je hotelo US s tem sporočiti vsem državljankam in državljanom?

  1. Da volilna pravica v Sloveniji sploh ni človekova pravica.
  2. Da volilna pravica sicer je človekova pravica, vendar pa kršenje teh pravic z zavrnitvijo nestrankarskih kandidatk in kandidatov v Celju, ki ne morejo sodelovati na lokalnih volitvah 2018 nima nobenih hujših posledic za zavrnjene kandidatke in kandidatke, ki tako sploh ne morejo postati npr. mestne svetnice in svetniki.
  3. Da ne gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve.

Se pravi, da volilna pravica, čeprav zapisana v Ustavo, ob upravni oz. sodni preprečitvi možnosti izvolitve skupine občank in občanov v Celju v občinske organe naj ne bi imela hujših posledic za te občanke in občane, zato vse skupaj sploh ni vredno trošenja časa US za obravnavo.

Ne bi smelo biti pomembno, kdo na US je sprejel takšne sklepe, pa vendar – o naših ustavnih pritožbah je odločal ustavni senat pod vodstvom dr. Špelce Mežnar iz Celja v sodelovanju z dr. Jadranko Sovdat in dr. Matejem Acceto. Ustavna sodnica Mežnarjeva se sama ni izločila iz odločanja o ustavnih pritožbah prejetih iz Celja. Pa bi se morala.

Kajti le dan zatem, ko smo prejeli negativne sklepe US, sta dolgoletnega celjskega župana, ki je bil nedvomno najbolj zainteresiran za to, da se Odprto Celje ne bi pojavilo na lokalnih volitvah 2018, obiskali kar dve članici navedenega sodnega senata, in sicer dr. Jadranka Sovdat, sicer tedaj tudi predsednica US in dr. Špelca Mežnar iz Celja, ki je vodila ustavni senat, ki naših ustavnih pritožb ni sprejel v obravnavo – več jpg foto z obiska pri županu

Tu smo pa ostali brez besed. Premogel jih je le eden izmed naših zavrnjenih kandidatov, ki je v zvezi s tem predsednici Ustavnega sodišča dr. Jadranki Sovdat poslal odprto pismo, objavljeno v časopisu Delo dne 12. 11. 2018 – več (http://www.odprtocelje.si/odprto-pismo-predsednici-ustavnega-sodisca-rs/), vendar pa ta nanj sploh ni odgovorila. Tudi to je pri nas mogoče.

Ker s pravnim varstvom v naši državi nismo zadovoljni, se bomo obrnili po pomoč na Evropsko sodišče za človekove pravice. 

 

5. Neenaka obravnava kandidatur Odprto Celje

1. Po našem neuspelem poskusu za pravno varstvo Ustavnega sodišča smo po  zaključku volilnih opravil ugotovili, da so v drugih občinah po državi kot ime predlagatelja za lokalne volitve 2018 upoštevali tudi imena list. Navajamo nekaj primerov iz leta 2018:

– Dva primera iz naše regije:

http://volitve.gov.si/lv2018/kandidati/zupani_os_sostanj.html

http://volitve.gov.si/lv2018/kandidati/zupani_os_sentjur.html

– Dva primera od drugod:

http://volitve.gov.si/lv2018/kandidati/zupani_os_dol_pri_ljubljani.html

http://volitve.gov.si/lv2018/kandidati/zupani_os_rence-vogrsko.html

– Na državnem portalu MJU za lokalne volitve

http://volitve.gov.si/lv2018/kandidati/seznam_obcin.html

je mogoče najti še več takšnih primerov uradno potrjenih letošnjih kandidatur za lokalne volitve.

2. In če je bilo mogoče za hip še pomisliti, da v naši državi vlada žal oz. pač takšen upravno-pravni kaos, da dela vsak po svoje, pa smo pri pregledu kandidatur za prejšnje lokalne volitve ugotovili, da je bilo tudi takrat povsem enako – že pred štirimi leti so na lokalnih volitvah v občinah oz. OVK kot ime predlagatelja upoštevali tudi imena list. In najbrž tudi na vseh predhodnih lokalnih volitvah. To, kar se nam v Celju očita kot napaka, je v naši državi utečena praksa v volilnih postopkih. Navajamo nekaj primerov iz leta 2014:

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/skupnosti.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_brezice.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_dolenjske_toplice.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_domzale.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_horjul.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_muta.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_odranci.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_podlehnik.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_preddvor.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_rogaska_slatina.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_sveti_andraz_v_slov__goricah.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_trebnje.html

https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_sostanj.html

3. Enake nedoslednosti v distinkciji uporabe imena predlagatelja napram imenu politične stranke je mogoče ugotoviti tudi pri objavah kandidatur političnih strank. Po analogiji z zavrnitvijo naših kandidatur za Svete KS in MČ zaradi domnevno napačne navedbe imena liste v funkciji imena predlagatelja, bi moralo tudi pri kandidaturah političnih strank veljati enako pravilo. Tudi ime politične stranke namreč ne more biti ime predlagatelja, ampak mora na podlagi 51. in 67. člena Zakona o lokalnih volitvah v funkciji predlagatelja nastopati npr. organ oz. članstvo politične stranke. MJU to razlaga v kompendiju, dostopnem na http://www.mju.gov.si/si/lokalna_samouprava/lokalne_volitve_2018/, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenim z njenimi pravili, pri čemer smejo pri določanju kandidatov sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini.Tega pa seveda ni mogoče izkazati pod splošnim imenom stranke, ampak le z imenom nekega organa lokalne stranke, kjer je potekalo tajno glasovanje o kandidaturah stranke. In le tak organ stranke lahko ustreza kot ime predlagatelja strankarskih kandidatur. Nekaj primerov iz drugih občin v državi:

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_koper.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ljubljana.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_maribor.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_murska_sobota.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_nova_gorica.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_novo_mesto.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_ptuj.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_slovenj_gradec.html

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_velenje.html

4. V povezavi s točko 3 tudi v Celju niso bile vse vložene kandidature obravnavane enako – medtem ko je celjska OVK pri naših kandidaturah prepoznavala formalne pomanjkljivosti, jih pri nekaterih drugih kandidaturah ni.

Celjska OVK pri vlaganju kandidatur političnih strank namreč ni upoštevala zakonskih določb in ni bila pozorna na njihove formalne pomanjkljivosti, ampak je nekaterim političnim strankam (Celjski neodvisni listi in Celjski županovi listi) dopustila uporabo imena stranke v funkciji imena predlagatelja, medtem ko so pri vseh ostalih strankah za predlagatelja navedeni organi političnih strank. Navajamo dokaz:

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje_ckvs.html

Poleg tega smo tudi mi želeli, da bi celjska OVK pri naši kandidaturi za nestrankarskega župana navedla kot ime predlagatelja Odprto Celje, a to ni bilo upoštevano. Hkrati pa je celjska OVK Celjski županovi listi omogočila takšno uporabo imena predlagatelja, ki je nam ni dopustila, kar je razvidno na naslednji povezavi.

http://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_celje.html

5. Iz navedenega izhaja, da OVK po državi tolerirajo uporabo imena nestrankarskih list in političnih strank v funkciji imen predlagateljev in tega ne štejejo niti za formalno napako, kaj šele da bi zaradi tega neki listi ali stranki onemogočili sodelovanje na lokalnih volitvah.

Le celjska OVK je civilno iniciativo Odprto Celje pri vseh naših vloženih kandidaturah obravnavala drugače in po našem mnenju diskriminatorno, in sicer:

– z zavrnitvijo Kandidatur za Mestni svet MOC zaradi formalne nepravilnosti v zvezi z uporabo imena liste kot imena predlagatelja, kar je bilo drugod po državi omogočeno in sprejeto – imena predlagateljev kandidatur političnih strank pri kandidaturah sploh niso javno objavljena, se pravi da niso tako pomembna za volilni postopek;

– z zavrnitvijo Kandidatur za Svete KS in MČ zaradi formalne nepravilnosti v zvezi z uporabo imena liste kot imena predlagatelja, kar pa je obenem tolerirala pri Celjski neodvisni listi in Celjski županovi listi;

– z zavrnitvijo uporabe imena liste kot imena predlagatelja pri naši kandidaturi za nestrankarskega župana, kar pa je obenem tolerirala pri Celjski županovi listi.

Takšni primeri neenake obravnave so nova in velika obremenilna okoliščina tako za celjsko OVK kot tudi DVK. Kajti kot rečeno, imamo v Sloveniji tudi Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki zavezuje državne organe, lokalne skupnosti in nosilce javnih pooblastil, da morajo na vseh področjih oblastnega odločanja in pri drugem svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, V zgoraj navedenih primerih pa celjska OVK in DVK nista zagotovili krajevno enake obravnave vseh občank in občanov oz. volivk in volivcev v volilnih postopkih v vseh občinah v državi. Zato se z nasprotnimi odločitvami sodišč se ne strinjamo.

V Celju zavrnjene kandidature in logotip nestrankarske civilne iniciative občank in občanov Odprto Celje za lokalne volitve 2018 bi bile namreč v drugih občinah v državi sprejete. To občutimo kot diskriminacijo skupine oseb oz. celjskih volivk in volivcev glede na nestrankarski družbeni položaj in krajevno pripadnostnapram obravnavi volivk in volivcev v drugih občinah v državi ter napram položaju političnih strank.

6. Zato smo na Upravno sodišče RS vložili Predloga za obnovo postopka, ki pa sta bila na celjskem Upravnem sodišču spet zavrnjena in zatem tudi na Vrhovnem sodišču RS. Takšno sodno prakso težko razumemo – ali je neenaka obravnava oz. diskriminacija pri nas potemtakem dovoljena? Prepoved diskriminacije je zapisana tudi v naši Ustavi, zato se naj o tem izreče še Ustavno sodišče.

 

6. Dodatek za birokrate in pravnike

Se komu na podlagi vsega objavljenega zavrnilne odločbe in zavrnilne sodbe ter odklonitev obravnave pri US še morda zdijo sorazmerni pravni ukrepi, ki upravičujejo izničenje 743 podpisov podpore volivk in volivcev ter onemogočenje kandidiranja na volitvah 55 občankam in občanom, zgolj na podlagi formalnih pomanjkljivosti v povezavi z imenom predlagatelja?

Pred odgovorom na zastavljeno vprašanje, vas naj seznanimo še s tem, da ime predlagatelja v javnih objavah kandidatur za npr. mestne svete sploh ni nikjer navedeno – ne na spletnem portalu MJU, ne na volilnih glasovnicah – ampak gre zgolj za eno vrstico na listu papirja oz. prvih straneh spisov, ki sta v našem primeru obsegala 864 pravno korektnih strani. Iz navedenega izhaja, da smo z vložitvijo naših zavrnjenih kandidatur izpolnili materialne pogoje za presojo zakonitosti naših kandidatur. Torej je ime predlagatelja v volilnem postopku formalizem in inferioren podatek napram vsemu ostalemu, čemur morajo zadostili vložene kandidature (podpisom podpore, soglasjem idr.)

Če kljub vsemu navedenemu in dokazanemu kdo še vedno meni, da nestrankarske občanke in občani upravičeno nismo smeli sodelovati na letošnjih lokalnih volitvah v Celju, potem ponujamo v razmislek sposojeno stališče našega znanega pravnega strokovnjaka:

»Oblast s pomočjo prava prepogosto žali in ponižuje svoje lastne državljane. Če je temeljna značilnost pravnega sistema tim. goli formalizem, premetavanje črk v zakonih, ne pa iskanje smisla in vsebine, in če je bistvo pravnih praks v sklicevanju na paragrafe, ne pa v uresničevanju pravičnosti – no, potem se človek začne bati.« 

 

7. Pravna dilema za strokovno pa tudi laično javnost

Za potrebe svoje že 6. kandidature je dolgoletni župan, ki je pred kratkim izstopil iz stranke SLS, ustanovil novo lastno stranko z imenom Celjska županova lista (Slovenije). Na takšno sporno poimenovanje ni odreagirala nobena politična stranka, čeprav jim Zakon o političnih strankah to omogoča oz. narekuje.

Najbrž se strinjate z nami, da je takšno poimenovanje za politično stranko skrajno neprimerno in da je v zvezi s tem nedvomno mogoče oporekati sledečemu:

  1. Poimenovanje »županova« v imenu stranke CŽL je popolnima neprimerno poimenovanje, saj je beseda »župan« rezervirana za vsakokratno osebo, ki zmaga na lokalnih volitvah in je ni mogoče uporabljati izven tega konteksta. Županovanje namreč ni doživljenjska funkcija. Takšno poimenovanje ni le sporno, ampak z vidika vseh preteklih in bodočih županov Celja nevzdržno.
  2. Poimenovanje »lista« v imenu stranke CŽL je zavajajoče poimenovanje, češ da ne gre za politično stranko, ampak za neodvisno listo volivk in volivcev – takšna je namreč tudi distinkcija v veljavni volilni zakonodaji in na tej osnovi tudi splošno razumevanje javnosti, kar bi spravilo oziroma utegnilo spraviti občanke in občane na lokalnih volitvah v Celju v zmoto.
  3. Uporaba 3 zvezd v logotipu CŽL je tako očitna kopija zvezd celjskega grba (po obliki, barvi in medsebojni razvrstitvi), da gre za nedvomno uporabo zaščitenih simbolov mesta Celje v zasebne oz. strankarske namene in koristi.

Žal pa je v zvezi s tem stališče Ministrstva za notranje zadeve, da takšno poimenovanje politične stranke ni v ničemer sporno (pdf MNZ), stališče celjskega Upravnega sodišča pa, da civilna iniciativa Odprto Celje kot lista v volilnem postopku po Zakonu o političnih strankah nima pristojnosti za oporekanje poimenovanju političnih strank (pdf sodba). Kot da v tej državi ne bi bilo nobenega drugega zakona, ki bi preprečeval takšne nedopustne anomalije. Mogoče bi pa MNZ registriralo tudi stranko z imenom Slovensko predsedniško listo (Evropske Unije).

Zadevo smo posredovali v presojo Vladi RS – odgovor še čakamo.

 

8. Celjska politična ignoranca demokratičnih standardov

Celjske politične stranke se v skrbi za Celjanke in Celjane ter za Celje niso ravno izkazale – ne v preteklosti ne v volilni kampanji 2018. Njihova pozornost in aktivnost nista bili usmerjeni v ozaveščanje in informiranje nezainteresirane celjske volilne baze o pomenu demokratičnih volitev na lokalni ravni za preprečitev nazadovanja Celja pod 20-letnim spornim vodenjem aktualnega župana.

Lokalne politične stranke niso bile prepričljive s svojimi kandidaturami za celjskega župana oz. županjo. To je bilo razvidno tako iz njihovih javnih nastopov kot tudi volilnih programov, s katerimi so bolj ali manj sledili našemu dolgoročnemu razvojnemu programu celjske kotline, javno objavljenem na naši spletni strani že poleti 2018.

Lokalne politične stranke niso zaznale potrebe po angažiranju za varstvo demokratičnih standardov v volilnih postopkih. Kljub mnogim nepravilnostim v času volilne kampanje so politične stranke tolerirale npr. sporno poimenovanje novoustanovljene stranke dolgoletnega celjskega župana, sporno izdajo občinskega glasila kot promocije dolgoletnega celjskega župana na prvi dan volilne kampanje idr.

Lokalne politične stranke ob zavrnitvi naših kandidatur za sodelovanje na lokalnih volitvah 2018 niso ocenile, da gre pri tem tudi za problematiko splošnega varstva volilne pravice kot človekove pravice. Njihova pozornost je bila osredotočena zgolj  uresničevanju lastnih strankarskih interesov.

O navedenem pričajo vsa zgodnejša predvolilna soočenja celjskih županskih kandidatov in kandidatke ter javne objave lokalnih političnih strank, kakor tudi naše konkretne osebne izkušnje.

Deli s prijatelji: